MarkKavcic.si je namenjen vsem tistim, ki si želijo spoznati učinkovit in zdrav način hujšanja, oblikovanja telesa in kako osvojiti zdrav način življenja. V kolikor si želite osvojiti le enega od naštetih ciljev, potem ste na pravem naslovu. S pomočjo znanja in pa predvsem dolgoletnih izkušenj na področju oblikovanja telesa (tudi na lastnih napakah) boste lahko prebirali članke, ki vam bodo v pomoč pri celotnem procesu vaše preobrazbe. Pridobivanje informacij, branje literature in razumevanje telesnih procesov je lahko dolgotrajen postopek in verjamem, da si toliko časa in denarja težko privoščite.
Pot do uspeha bo tako olajšana, saj se ne boste srečevali z nepotrebnimi informacijami in "smetmi", ki danes krožijo po spletu. Razumevanje celotnega procesa in upoštevanje nasvetov bo preprečilo tiste napake, zaradi katerih se pogosto vrtimo v začaranem krogu.
Vsi si želimo dolgoročnih rezultatov in z malo zaupanja jih lahko tudi dosežete. Zato se hitro lotite prebiranja nasvetov in člankov.
Kdo je Mark Kavčič?
Rojen 31.5.1985 v Ljubljani. Že od začetka je bil šport v moji krvi. Starša sta bila oba športnika, zato se temu enostavno nisem mogel izogniti. Vendar o tem malce kasneje. Pri treh letih je padla odločitev in selili smo se v Kamnik. Nekih slabih spominov na selitev nimam, se pa spomnim kako sem jokal na dan, ko nisem šel več v lokalni vrtec.
Starša sta odlično skrbela, da nama z bratom ni manjkalo popolnoma nič. Če se zrazim v žargonu. Bili smo “povprečna slovenska družina”. Kljub vzponom in padcem nikoli nisem občutil, da bi nam kaj manjkalo.
Ker smo živeli v blokovnskem naselju mi v tistih časih, ko tehnologija še ni vladala razumu, ni primanjkovalo vrstnikov za igro. Igrali smo se skrivalnice, ravbarje in žendarje. Ustvarila so se prijatelstva, ki še danes obstajajo.
Mladost je norost
Poleg dobre družbe v mladosti je bila del tega tudi žoga. Ne vem zakaj, vendar v to okroglo stvar sem “zaljubljen” še danes. Kot večina mladih sem preizkusil več športov. Pričel sem z tenisom, ki sem se ga hitro naveličal. Ker je veliko prijateljev igralo nogomet, sem ga igral tudi sam. Še danes se spomnim gospoda Bilija, ki je otrokom iz revnejših družin priskrbel kopačke. Samo za to, da so lahko igrali šport, katerega obožujejo.
Tudi nogomet ni bil zame in še vedno sem iskal šport, kjer bom resnično užival. Glede na to, da sem vedno užival v vodi, sta me starša peljala na trening vaterpola. V trenutku sem bil navdušen. Voda in žoga, to je zame. V vaterpolu sem vztrajal vse do svojega 14 leta in v tem času smo z ekipo Kamnika osvojili kar nekaj lovorik. Najbolj mi je v spominu ostalo drugo mesto na državnem prvenstvu v kategoriji U14, kjer smo osvojili drugo mesto.
Vaterpolo je bil del mojega življenja 5 let, kljub uspehom pa sem si želel po stopinjah očeta. Želel sem si igrati košarko in uspeti.
Ljubezen mojega življenja
Še danes se spomnim grenkega spomina in prve izkušnje začetka moje košarkarske kariere. V Kamniku se je odpirala podružnica košarkarske šole Borisa Gorenca. Ves navdušen sem očeta prepričal, da me pelje na trening. Pred dvorano je stalo še nekaj mladih nadobudnežev, ki pa smo bili žal razočarani. Že prvi trening je odpadel, nihče pa ni vedel kaj se dogaja. Z solznimi očmi sva odšla domov.
Na mojo srečo, sem se z košarko ukvarjal tudi že med časom treniranjem vaterpola. Oče me je naučil veliko stvari, kar mi je odprlo drugo priložnost za vstop v svet košarke. Imel sem srečo, da je bil takratni trener deklet na OŠ Marije Vere hkrati tudi trener moške generacije 1983 v košarkarskem klubu Domžale. Ker je vedel, da so mi osnove košarke poznane, me je povabil na trening. In tako se je začelo.
Naslednje leto sem se pridružil svoji generaciji in košarka je postala del mojega vsakdana. Vse do neželenih poškodb gležnja.
Kriza “mladih” let
Kar nekja časa sem se lovil. Košarke nisem smel igrati vsakodnevno, energije pa na pretek. Kolega mi je predlagal, da skupaj obiščeva fitnes. To je bila moja prva izkušnja in kot vsak mlad fant sem si vsekakor želel oblikovati svoje telo. Bil sem sicer suh, vendar z vidnimi maščobnimi oblogami okoli trebuha. Napolitanke in mleko po treningih košarke sta terjala svoj davek. In tako kot večina je tudi mene doletela realnost, da se dobrih rezultatov ne doseže čez noč.
Fitnes sem obiskoval mesec dni. Iz dneva v dan sem se srečeval s problemi. Nisem poznal vaj, učil sem se od ljudi, ki so siecr imeli nekaj več izkušenj, ampak ne prav veliko znanja. Kadarkoli sem prišel v fitnes so mi govorili naj delam vajo tako, drugič drugače. Žal populacija fitnes trenerjev ni bila tako razvita kot je danes. In lahko ugibate, kaj se je zgodilo po mesecu dni.
Kot da mi je bilo usojeno, sem kot študent iskal delo. To sem omenil kolegici, ki je takrat delala za recepcijo v fitnes centru Fit-Fit v Domžalah, kjer so iskali receptorja. Šel sem na razgovor in službo dobil.
Fitnes, strast ki tli še danes
Delo na recepciji sem hitro vzljubil. Z veseljem sem prihajal na delovno mesto, hkrati pa sem zaradi dobrega vzdušja in super posameznikov, ki so me motivirali, ponovno pričel s treningi. Na tem mestu bi se rad zahvalil takratnemu šefu Damjanu Čanžku, ki je v meni videl nekaj več. Nekaj, kar sam nikoli ne bi opazil.
Damjan je kot trener in inštruktor aerobike v tem svetu deloval že kar nekaj let in na mojo srečo, je to znanje z veseljem predajal. Iz dneva v dan sem se učil, bral in spoznavala delovanje svojega telesa. Temu primerno so bili vidni tudi rezultati. Ker so moj napredek opazili tudi prijatelji so me prosili, če jim pomagam. Z veseljem sem se odzval in jim predal znanje, ki se ga do takrat osvojil.
V krog varovancev se je takrat nabralo kar nekaj prijateljev, kar je opazil tudi Damjan. Ali je ta potencial v meni videl že na prvem razogovru ne vem in tega mi do danes še ni izdal. Vsekakor je bil predlog za poklic osebnega trenerja nekaj najboljšega, kar se mi je v življenju zgodilo. Dobil sem ponudbo, da mi izobraževanje na tem področju plača fitnes, kar sem sem z pridom izkoristil.
Tako se je pričelo stalno učenje, prebiranje in testiranje.
Prihodnost
Iz dneva v dan se veselim dela s posamezniki, ki si želijo prejemati moje znanje in dosegati želene rezultate. Nekateri se tega lotijo sami z pomočjo mojih člankov in nasvetov. Drugi preskočijo neželene ovire in prosijo za direktno strokovno pomoč. Vsekakor pa ste vedno v ospredju vi.
To počnem za vas in bom še naprej počel za vas. V tem preprosto in enostavno uživam.
Ali bom kaj takšnega lahko počel celo življenje ne vem. Žal ne vidim v prihodnost, da bi zagotovo lahko rekel ali se bom s tem ukvarjal še več let. Verjetno bom to počel vse dokler bom v tem užival, kaj sledi težko napovem. Vsekakor se v moji glavi vsakodnevno najde kakšna ideja, ki bo v prihodnosti mogoče obrodila sadove.
Upam, da s prebranim dobiš navdih in pri tem storiš nekaj zase. Za dosego rezultatov ne smeš takoj obupati in vržti puško v koruzo. Vse kar potrebuješ je želja, nekaj discipline in podporo najbližnjih.
Želim ti veliko uspehov pri oblikovanju svojega telesa. Brez zadržkov lahko zapišeš komentar ali postaviš vprašanje.